Še ena poročna sobota je za mano, ki je bila malenkost bolj naporna kot sicer, saj sem prejšni dan malenkost pretiraval s sprehodom, hehe.
Poroka sama, pač klasika, ki se ji Slovenci ne odrečemo, saj se večina mladih poroča po načelih/nasvetih svojih staršev. Se pravi neorganizirano in prepuščeni sami sebi. Žal k slabšemu vtisu pripomorejo največ površni gostinci in pa sicer fantastične lokacije poročnih uradov, kjer pa kar puhti po ex-jugo časih.
Pa da ne bom sedaj nabijal v napačno smer (saj se bo tudi na tem področju popravilo), hotel sem napisat kako je lahko za fotografa ena velika past, če si izposodi opremo. Meni sta zatajila tokrat tiskalnik in objektiv, ker se je spet mudilo. Zato komaj čakam, da bo selitev mimo in da potem počasi pride nova novcata foto oprema in tokrat komplet brez lukenj, ki bi me silile k sposojanju opreme.
Končno nekaj centimetrov snega, kar je dovolj za otročad, da se ji povsem strga. Po hribu gor in dol, vmes pa smeh, premrli prstki, mokre rokavice in smrkavi noski. Predvsem pa žareča lica in nasmeh. A ne, kako malo je treba, le sani in malo klanca. Joj brrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr, sneeggg. Brrrrr. [...]
Not logged in
Olki, a ti printas fotke direkt na festi?
matr kak lepa svetloba na njima…
kaj blo z objektivom?
Tokrat sem moral do 24h sprintat zahvalne fotke, pa je vse crknilo, objektiv pa se je izkazal za rahlo neostrega. Ampak vse se da zrihtat, če se zna.