FotoGRAFEK

Moje glasbeno življenje se je dejansko začelo v zibki, ko sem skozi steno male sobice, poslušal vaje očetovega benda v garaži. Takrat so bili aktualni The Beatles, CCR, … en sam rock, ga je bil. In ker sem rojen v zlati dobi slovenske popevke, sem kratkohlačnik prepeval Iva Mojzerja, Ota Pestnerja, zbujal romantični srček ob Pro Arte, Idexih, zaplaval v narodno zabavno sceno, kjer se ve da so doma Avseniki, Mihelič, Nagelj, pubetetnik žgal Queene in potem skozi ples prišel v diskoteke. Konstanta so bili Mike Olfield, Vangelis, Jarre in Elvis, hehe. Hkrati pa vedno skakal v totalne odklone s klasiko, zborovskim petjem, zajadral v punk s Sidom in kompanijo, norel na Metalico. Menda začneš okoli tridesetega poslušat “dalmatince” ampak tudi tule imam par zabavnih. Zlatko Pejakovič, Jasna Zlokič, Tedi Spalato in ja od res zgodnjih let pa me spremlja Oliver. Oliver je enostavno meni car. In tudi danes v svojem “finskem” (Sonata Arcita, Nightwish, Sirenia,  Xandria, Korppiklani, etc … ) obdobju, paše. In konkretno tale paše vedno!

PS. In tole zgoraj omenjeno je le 1 promilček vsega kar mi je všeč, ker sem potrjeno glasbeni obsedenec…