FotoGRAFEK

Plavški Rovt  je vasica nad Jesenicami , ki se je ugnezdila na valujočo polico pod dolgo verigo Karavank. Nad vso to že prav božjastno kičasto sceno  dominira Golica s svojimi  1836m, do koder imate uro in pol peš. Je pa ta konec Gorenjske oblegan predvsem zaradi dejstva, da tule naokoli  v maju cvetijo ključavnice (ja, in ne narcise), ki pa jih je iz leta v leto manj. Nič ne pomaga zanesenjaško delo lokalnega turističnega društva(TD), če se pa kmet, lastnik travnika odloči da bo travnike kosil in gnojil, kar je privedlo do tega, da je rož le 30% tega, kar je bilo videti nekoč. Le še nekaj zaplat snežno belih cvetov se bori za obstanek. Konec koncev je pa tako, da je potrošniško opranim možganom (in teh je bilo včeraj videti tule okrog še in še) dovolj ena zaplata 100×100 metrov “narcis” pa že pojejo fotoaparati in spremljajoči vzkliki navdušenja. To skupaj zabeliš s tacanjem po rožah, 20 minutnim sendvič piknikom in hitro nazaj v avto, do nove lokalne znamenitosti (magari gostilne) in že so vsi srečni; kmet ker ima obilo travce za kravce ( pa še golazen mestna ne taca po njegovem), TD ker je nekaj delalo in obiskovalci, ker jim ni treba prehodit preveč kilometrov, saj se skoraj vse vidi kar iz avta. Le lepa tabla z orisom vasi in okolice jim bo ostala, če bo šlo tako naprej.

No tako: tole zgoraj upam da je le pisanje “nergača”, ki se naj dejansko ne uresniči, saj kot rečeno: scena je božjastno kičasta in naj taka vsaj ostane. Kmetom subvencijo več, da naj ne kosijo in gnojijo (zaradi slednjega je menda med vso razredčeno belino toliko rumenega), TD-ju kak € za nadelavo prave poti, le za tiste iz doline nekako ne najdem pravega recepta… hehehe

No mi smo se sprehodili tule naokrog, “zavozili” skoraj celo nedeljo in na koncu pristali v senci završniških borovcev.

Eto tole je pa razlog za majske horde dolincev…

In en mali dolinček je včeraj nenormalno užival, ter hodil in hodil, da ga je bilo veselje gledat.

Pa kako znajo vijugat med rožicami, ko se jim dopove kako in kaj.

Tam kjer pa je kakšna luknja, se pa usedemo, da se pozira pred nikončkom.

Aja, pa še eno imamo, ki  je po “kreganju” tole rožco skor nazaj v zemljo napičila, hehe. Če jih je pa tooooooliko, je rekla.

In na slikah jih je res veliko videti.

Realnost je pa bolj takale.

Pa še ena z “dolinci” in regratom…

In že smo nazaj med mojimi rožicami.

Eto še dve!

In še ena razglednica s kozolcem.

Z razgledovanjem, posedanjem v travi in kar konkretnim sprehodom smo tule zaključili, odnesli pete še v dolino Završnice, iskali senco, opazovali konje, preverjali če je kaj plezalcev v stenah, se igrali ob vodi, ….

In se tako ali drugače hladili…

… sedaj pa na kolo, je treba mal migat po včerajšnem lenarjenju….