” BELAJTNGA” je vsakoletni praznik, ko se Škocjanske jame odpro za vse obiskovalce zastonj. Zadnja nedelja v maju, naj vam bo zato naslednjič rezervirana za obisk jame in prireditve v vasi, kjer boste preživeli čudovit dan med Primorci, češnjami, pršutom, teranom, pravljicami, otroškimi igrami, ….
Ker je v jami strogo prepovedano fotografiranje ( s flešem pa še sploh) tokrat le “zelo kratka” foto reportaža.
Pred vhodom vse črno od obiskovalcev, med njimi pa tudi Wow-wow, Ruby, Lara, Nati, Dejan, Živa in pa primorka Tanja , ki je poskrbela, da sem za prireditev sploh izvedel.
Kljub mrazu in posamičnim dežnim kapljam je bilo razpoloženje, … no ja saj vidite.
Potem pa smo se za uro in pol potopili v podzemni svet, kjer kot rečeno : NO PHOTOS. No ja sem ter tja kakšno sem stisnil, a kot rečeno brez fleša in ob medli svetlobi karbidovk ( ja dodatno so jih postavili sem ter tja po jami) je bil uspeh bolj kot ne ubog.
Težava je bila tudi gneča.
Ampak mi se nismo dali.
Jama pa da vam povem: NORO!!!!! Postojnska komerciala je proti temu smešna. Lepša, več za videti, čistejša in brez “mercator style” navlake, je tale jama resnični biser slovenskega podzemlja. No ne rečem, da tudi v ostalih nimajo kaj pokazat (Križna jama z jezeri, Snežna pod Raduho, …. ogromno je tega).
Fontana di trevi skrij se….
Izhod pa veličasten tako kot cela dvokilometrska pot, po za javnost odprtih delih jame. Namreč večina jame je ljudskim množicam skrita, tako da sem se za uro in pol domišljiskega porovanja skozi Khazad-Dum/ Moria (google???) moral zadovoljiti s tem, kar uprava parka dovoli. Ampak imam pa idejo/željo hodit po tisti stari poti, ki so jo uporabljali do nekje l. 1933, saj vrtoglave stopnice nad 100 metrskim breznom tako vabijo, da kot rečeno ni nikakršnega problema z domišljijo odpotovat v Tolkienov svet.
Za vse to pa je kriva tale mala, skromna rečica, ki se pa kaj hitro lahko spremeni v pravo podivjano beštijo in zapolni celo jamo z vodo.
Tudi tole dolinico je že tako močno zalila voda, ko je bil dotok vode prehud za izhodne sifone, da bi bil v tistem trenutku s tole fotografijo cca. 50 metrov pod vodo…
Po ogledu jame pa JUHUHUUU na “Belajtngo” v vas.
Risanje, klesanje v kamen, češnje, pršut, sladoled, muzika,… Cel žur vam pravim in otročad je bila navdušena. Pa še ata Jure se je sprostil ob risanju kače in nekaj kar naj bi bila žirafa, heheh….
In če je hotela dobit nekaj lepega, je bilo potrebno pobarvat kačo…
Najprej učenje kako se ga naredi, … In tule še enkrat: Upravi parka samo kapo dol za organizacijo vseh sobotnih prireditev, ki spremljajo njihovo glavno dejavnost. Konec koncev na tak način se obiskovalec ne počuti “nategnjenega”, pa kljub zastonj ogledu jame, tam pusti kar lepo število €€€.
Eto jo nagrado za risanje!!! Venček na glavi spačene Lare… hihi.
seveda se dobijo tudi pisani cukrčki…
…pa lepa keramična obeska za obe, …
In na koncu še pravljica v pravljični kuhinji… Ni malo za eno risbico, a ne ???



















Škocjanske so čudovite, Postojnska se skrije… komaj čakam, da moja banda še mal zraste da jih odvlečem tja. In seveda – lepe fotke, pa to mislim, da ni treba več vsakič posebej pisat:)
Mam srečo, da sem zaprti del jame pred davnimi leti obiskal v okviru terenskih vaj s faksom in bilo je res noro.
Zadnjič sem pa bral intervju z nekim ameriškim pravnikom za okolje, ki poučuje na naši pravni fakulteti, ki se je čudil navrtanim kapnikom, nadelanim potem in mostovom v notranjosti jame, ki je zavarovana. Pravi, da se to v ZDA na zavarovanem območju ne bi moglo zgoditi. Lepo slišat, da tako strogo varujejo dele narave, a kaj ko imaš na drugi strani Las Vegas sredi puščave.
Spet bluzim, lepa fotoreportaža!
Ohhhohooo, obsessed *by* Nightwish pa že nisem :p Če že, potem “obsessed with”, ampak tudi to nisem. A sem imela oblečeno njihovo majico v nedeljo? A-a, ne, nein, non, nope, no, ei… (you get the picture :p)! Kdo jo je pa imel? hmmmmm…. Jure? Jaaaaa! Allora? :p
Sicer pa ja, lušne fotke, kot ponavadi.
Zdej pa grem.