Ker dopusta še vedno ni konec in naši familiji pomanjkanje gora nikakor ne ugaja, sva šla z Natalijo za dva dni še malo v Julijce. Toliko da se pomiri gorske dušice po tisti švicarski norosti, hehehe.
Sva zlezla na Rjavino, …
…, prelezla ves greben Vrbanovih špic (kako je pa to noro lepa pot).
In na poti imela čudovite razglede na mase, ki so oblegale Triglav.
Prvi dan nisva srečala žive duše, ker ljudje bolj kot svojim očem in možganom, zaupajo radijskim trobilom in čakajo kdaj se jim bo usul dež z jasnega neba. 
No sedaj pa šibamo po otroke k babici in potem še skok do Gardalanda, ker je Lara ena fejst pridna punčka…
Tako da branja in fotografij bo še veliko…
Končno nekaj centimetrov snega, kar je dovolj za otročad, da se ji povsem strga. Po hribu gor in dol, vmes pa smeh, premrli prstki, mokre rokavice in smrkavi noski. Predvsem pa žareča lica in nasmeh. A ne, kako malo je treba, le sani in malo klanca. Joj brrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr, sneeggg. Brrrrr. [...]
Not logged in
Jaz sem pa včeraj krožil v Karavankah. Planina Pungrat, Škrbina, Kladivo, Kovca, Veliki vrh, Kofce, Planina Šija, Pungrat. Bilo je izredno naporno, vročina, da sem pa doma pozabil pijačo, sem ugotovil šele na Škrbini. K srečil sem bil na “Kwadvu” deležen majhne donacije prepotrebne tekočine od dobrosrčnega starejšega planinca, da sem lahko zdržal. Se je pa vleklo…. Ampak zdaj že obdelujem fotke.