Kdo je ne pozna, kdo ni slišal za menda najlepšo kraško vasico? Štanjel je s svojo arhitekturo res izjemen. Že od daleč opaziš nenavaden zvonik, ki se dviga sred vasi, ki vsa tiha počiva na prisojnem griču. Žal Štanjel ni le ena sama kulturno arhitekturna lepota, saj je žal veliko hiš v obupnem stanju, kakor tudi nekoč lepo s kamnom tlakovane ulice. Vse preveč je še neobnovljenih lepih kraških hiš, preveč zanemarjenih vrtov in celo kupov smeti ali odvrženega gradbenega materijala. Predvsem pa je sramotno, da se skoraj vsa pozornost usmerja v Ferrarijev vrt, ki ga je ustvaril Maks Fabiani iz bližnjega Kobdilja, hkrati pa je v vasi in okolici toliko črnih peg!
A ker me odvržene smeti in ostala nesnaga fotografsko ne zanimata, vam tokrat pokažem tisti “Lepi Štanjel”.
Sprehod se začne pod obzidjem, ki ga v nekaterih delih obnavljajo in počasi ga bo menda krasil lep obrambni stolp.
Ta je pa še “škrbast” in še čaka na lepše čase.
Izpred cerkvenega zidu se lepo vidi na okoliške griče.
Park mojstra Fabianija ni le lepa kulisa za sveže poročene parčke, predvsem je kulturni, krajinski, umetnostno arhitekturni, zgodovinskih biser, s posebnim pomenom za Slovenijo in je zato razglašen za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, spomenika oblikovane narave, tehniškega spomenika, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.
Mi smo si ga vzeli na počasi, saj nas je sem pregnala gorenjska megla, predvsem pa želja po druženju, saj sem ves prejšni teden manjkal pri “pouku” :-)
Park je za odrasle ena sama lepota, za otroke polne domišljije pa čudovita igralnica.
Ruby se je šla vadbo prvih še nerodnih prevalov.
Lara je kot vedno odlično pozirala.
Beneški mostiček je glavni lepotec in največkrat fotografiran detajl v parku.
Od tu smo se odpravili še na sprehod okoli vasi.

Mimo popolnoma prenovljene kraške hiše, ki je odprta tudi za obiskovalce smo raziskovanje nadaljevali proti centru vasi.
Odkrivali “sodobno ruševinsko umetnost”.
In sprehod zaključili s poležavanjem na čudovito toplem jesenskem soncu.
Nedeljski izlet smo nadaljevali z obiskom Arona (nenormalno razvajen bernski plašar) s turistične kmetije Škerelj, ki se nahaja 300m od glavne ceste v Tomaju.
Malo terana, domač breskov sok za mladenki, kosilo za prste obliznit, sladica, ki se je z besedami opisovat ne sme, teranov liker za nasvidenje…..
Da bi vam kar tako odkrili kje je ta odlična kmetija (s smešnimi cenami)??? Ne , ne, ne !!!
Kar potrudite se tja na Kras, kot smo se mi in uživajte!!!!
Ps. Če je pa pri njih zaprto, pa poiščite kmetijo ”Grča”, kjer bo šok povsem enak!















