FotoGRAFEK

Leto je naokoli in spet se je šlo v Besnico. Lara je sicer rekla že na začetku, da se ji ne da, saj da je vsako leto isto, to sem pa proti koncu dojel tudi jaz. Že pred leti, ko sem prvič pisal o tej resnično zanimivi prireditvi, sem upal, da nikoli ne bo na štantih kitajske krame in kakega abotnega dueta na harmoniki. In tega se hvala bogu držijo!  Kaj mi torej ni všeč.? Isto kot Lari! To da ni prav ničesar novega razen cen!

To da se na tej prireditvi plačuje z Dimi ( 50 DIM=10€) je prav simpatično, vendar tudi krepko zavajajoče. Povsem navaden golaž (ne jelenov ali kaj še bolj eksotičnega) v plastičnem krožniku in plastično žlico ima povsem gostilniško ceno. 20 Dimov namreč, kar znese lepe 4 Evre! No prav, pa sem rekel: saj v Besnico gremo enkrat na leto pa naj bo…

No na koncu je matematika rekla takšno cifro, da bi se šli lahko prav nobel kosilo, recimo nekje na Krasu!  :-)

Pa pustimo denar, očitno je kriza huda, hahaha. V glavnem še enkrat: na prireditvi nič novega, le gužva je iz leta v leto žal večja, zato svetujem obisk to nedeljo, ki prihaja, ko se odvije drugi del prireditve.

Čudovito zgodnje  nedeljsko jutro, ki se je skrilo med dva deževna dneva, je bilo kot nalašč za družinske “norosti”.

Najprej sem jih gnal gledat slap Šum, za kar mi je bilo popoldne malo žal, saj se mi je vse bolj oglašal gleženj, ki še vedno boli in boli in boli…

Potem pa hitro v hosto na preizkušanje dobrot. Golaži, gobje juhe, pečene postrvi, gobji namazi, zaseke, domač kruh, peciva, kostanjeve torte, mošt in pečen kostanj. No spisek gre še naprej ampak za začetek je dovolj. Mljack…  :-)

Na stojnicah pa luštne reči.

Rezbarji, pridne gospodinje s svojimi dobrotami, domače ročno izdelane pletenine, otroški vrtec, vse to in še več se najde na besniškem kostanjevem pikniku.

Tudi razstava gob je bila zopet na programu, le da je bilo zanimivo videti tako malo gob, gobarska sezona pa je bila tako dobra.

Kupili smo si še en pravi domač hlebec kruha, ki je bil še par ur nazaj v pravi krušni peči, pustili pridne gospe pri svojem “biznisu” in odšli počasi proti domu.