Sneg me je prehitel! Fotografije so namreč nastale v tednu pred sneženjem, ki je pobelil tudi nižine. Z Dašo sva šla na en hladen, vetroven sprehod in ker je obmeni vedno tudi Nikonček, je nastalo nekaj “kosmatih”.
Obvezen krog okoli jezera nama je razkrilo tudi nekaj pernatih prebivalcev, ki so se mirno perpuščali vetru, ki je bil tu gor tako hladen, da je jezero na najbolj senčnih delih že zamrzovalo.
Glavna atrakcija pa so bili teli kosmatinci. Mirno pasoč se, so nastavljali svoja debelo okosmatena telesa mrzlemu vetru.
Imajo pa teli ta kosmati, tudi družbo. Seveda kosmato!
Bo treba izlet hitro ponovit! Upam, le da so tudi v snegu zunaj.
Lepe in tople jeseni so na Jezerskem sila redke in letošnja je bila med krajšimi.
Končno nekaj centimetrov snega, kar je dovolj za otročad, da se ji povsem strga. Po hribu gor in dol, vmes pa smeh, premrli prstki, mokre rokavice in smrkavi noski. Predvsem pa žareča lica in nasmeh. A ne, kako malo je treba, le sani in malo klanca. Joj brrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr, sneeggg. Brrrrr. [...]
Not logged in
..bo treba ponovit ja…