Leto je naokoli in tako smo zopet pri primorskih Frelihih. Barižoni so vasica nad Ankaranom, s prelepim razgledom na Koprski zaliv in vse tja do Pirana. In na vrhu griča tik pred nekdaj strogo varovano italijansko-jugoslovansko mejo se nahaja oljčni vrt s približno 300 drevesi. Terasasto urejen grič je res fantastičen razglednik, le da je letos vreme poskrbelo za monotono sivino, ki teh užitkov ni nudila.
Ekipa pobiralcev je bila v nedeljo številčna.
Vsak je bil deležen grabljic, kmalu pa tudi odličnega refoška in malice.
Oljke pa polne, da so se kar krivile, spet druge pa skromne, da se jih je komaj izplačalo gledat.
Za otroke je bilo pa vrhunsko poskrbljeno, saj so se še najbolj ukvarjali s “tropom” kužkov. Vedno bolj sem prepričan, da je ne imeti psa NAPAKA!
Španjel sem ….
Yorkširec tja…
Pa še maček se je našel.
Pa da ne bo kdo mislil, da smo se samo hecali. Smo kar lepo ves dan bolj ali manj delali!
Res smo se meli fajn!
Madonca kako stare bratrance imam, hehehe. Je pa vedno hec z njima, saj imamo si imao zaradi bolj kot ne redkega obiskovanja veliko za povedat.
Zadnje čase se skoraj z vsakim, ki ga srečam pogovor obrne v smer naše hrtoline. Večina ki ne pozna ozadja se najprej pozanima čemu ravno hrt, pa kako za vraga smo dobili novega psa, on pa že 60cm plus, pa skoraj 30 kil. “Ja posvojena tekmovalna hrtica je!” je večni [...]
Not logged in
simpatiš
Uživači!
Iiiiiiii, kak pogledek kokrčka, človek bi ga ka stisnil in potolažil…