Nedeljski izlet v Bohinj se je začel v megleno, oblačnem in sveže zasneženem Kranju. Pozen odhod od doma, volja nič posebnega, le na zrak smo si želeli. Sam sem sicer upal, da bo slabo vreme tudi tam, ker sem si v glavo ne vem zakaj vtepel, da bi delal megleno oblačne fotke Boh. jezera. In ker me še doma ni minilo so tokrat vse fotografije razen prve močno obdelovane v LR (LightRoom) in seveda črno bele….
Temu menda že pravijo najbolj fotografirano slovensko drevo…
In smo šli naprej.
Missing “BAYWATCH”
Še pokončna
Pršivec je danes pri meni resnično kraljeval.
In še zadnja, ki mi je celo zelo všeč.
Nadaljevanje izleta pa se je vršilo pri Emi….
Takole je pa pri Emi! 
Če ste lačni, močno lačni tukaj naročajte previdno, saj niso pizzerija z velikimi pizzami, ampak z OGROMNIMI in začuda DOBRIMI pizzami. Mi štirje imamo eno dovolj in to ne tisto družinsko, ki visi z mize, hehe.
Zadnje čase se skoraj z vsakim, ki ga srečam pogovor obrne v smer naše hrtoline. Večina ki ne pozna ozadja se najprej pozanima čemu ravno hrt, pa kako za vraga smo dobili novega psa, on pa že 60cm plus, pa skoraj 30 kil. “Ja posvojena tekmovalna hrtica je!” je večni [...]
Not logged in
Kakorkoli pogledaš Bohinj, je krasen.
lp Gregor
Ja, Bohinj. zgodba o koščku raja. nekoč sem še kot mulc skakal s tiste lesene skakalnice v Savo pred vasjo Polje na poti v Bohinj, ko sem videl ribiča, ki je namakal svoj trnek. stopil sem do ribiča in ga povprašal, če ima dovolilnico. v nemščini mi odvrne, da ja in mi jo pokaže. potem pa se zapleteva v pogor in na koncu pove, da je bil že malodane povsod po svetu, na vseh celinah, itd., ampak v Bohinj pride pa vsako leto, ker je to najlepši kraj na svetu.
Samo mi slovenci, bohinjci, pa tudi državna uprava ne ve, kaj za vraga bi s tem bohinjem. al je lep al ni? al bi ga obvarovali al ne?
bom samo en primer povedal: tisto drevo, o katerem govoriš kot najbolj fotografirano slovensko drevo. saj ni čudno, da je, ker je ambient v ozadju takšen, da dol padeš. in prepričan sem, da bi mnogo fotografov iz tujine prišlo v bohinj samo zaradi tega. računica obstaja, samo videti jo je treba.
Smo lani poleti tudi sami obiskali to pizzerijo in resnično imajo pizze velikanke. Ko smo naročali nas je prijazna natakarica povprašala ali bomo male ali velike, seveda vsi v en glas “velike” ona pa se je le tiho nasmihala…..čez kakšnih 10 minut nam je bilo jasno zakaj……!
No predvsem je pri Emi fino, da so prekleto dobre, kar ponavadi v picerijah z nenormalnimi porcijami ni navada….