Presenečenje, presenečenje! Lara sama od sebe sredi dolgočasnega popoldneva blekne:”Greva na Jošt”. Debelo pogledam, sprašujem Natalijo, če se ji kaj sanja, nakar se oblečeva in greva…
Fotoaparat (ta velik) ostane doma, nahrbtnika nimava, za preoblečt tudi ne, … Le smeh, nenormalna dobra volja Lare, ki ne jamra, kaj vse da jo boli, celo sama se odloča na križiščih katero pot bova ubirala in vmes poskrbi celo za malce adrenalina in strahu, saj se odloči za res neprijetno strmo bližnjico.
In nagrada? Lara na Joštu vedno naroči štrudel in potem vsa srečna cmoklja, da jo je prav lepo gledat. In ker se bliža večer, se počasi odpraviva dol po blatno zasneženih potkah…
Vmes se sicer nekaj trudiva z malim Panasoničkom, a ker nisva zadovoljna, ga zatlačiva nazaj v žep, kjer je itak preživel skoraj celo pot.
Ampak ni je večje zabave, kot drsat po hribu dol, tam kjer se seveda da.
Zadnje čase se skoraj z vsakim, ki ga srečam pogovor obrne v smer naše hrtoline. Večina ki ne pozna ozadja se najprej pozanima čemu ravno hrt, pa kako za vraga smo dobili novega psa, on pa že 60cm plus, pa skoraj 30 kil. “Ja posvojena tekmovalna hrtica je!” je večni [...]
Not logged in