Mesec slovesa in novih pričakovanj je mimo. Je bil mrzel, topel, deževen, sončen??? Ne vem, se ga ne spomnim prav posebno dobro. Očitno mesec brez nekih hudih pretresov. Le ena lepa obletnica, veliko sestankov (poročna fotografija letos, ko sem se zadeve lotil kot se šika, cveti..), službena rutina in izkoriščanje prostega časa za štiri princeske. Trpel pa je Nikonček! Njega sem pa konkretno zanemarjal, saj sva se družila res poredko. Malo v hosto in nekaj kratkih izletov, sicer pa nič posebnega. Prvič, da ni visel okoli vratu na vsaki pasji procesiji…
Pred nami je najprej norčavi 1. april, potem pa mislim, da bo spet zaropotala standardna Frelihova mašina. Služba (kjer mi je še edina motivacija ekipa s katero bomo zopet orali po gorah) bo ostala še nekaj časa nujno zlo, kar veliko bo prišlo sobot, ko bo Nikonček pel da bo veselje, prvi res topli dnevi, večerni teki (ja, po desetih letih spet tečem), izleti po bližnji in daljni okolici, …
Spet mi diši “Bavarc”, ali pa nekaj v podobnem stilu, spet bi bil nekje v Alpah, grad kralja Ludviga je morda bliže realizaciji, pa Benetke so v mislih… Joj april bo očitno prav zanimiv, kajti vmes bomo imeli podaljšani vikend, na koncu pa dopust v povezavi z že prvomajskimi počitnicami.
Zadnje čase se skoraj z vsakim, ki ga srečam pogovor obrne v smer naše hrtoline. Večina ki ne pozna ozadja se najprej pozanima čemu ravno hrt, pa kako za vraga smo dobili novega psa, on pa že 60cm plus, pa skoraj 30 kil. “Ja posvojena tekmovalna hrtica je!” je večni [...]
Not logged in