Piran konec aprila, hladno ampak njima verjetno ne…
Smo pa začeli zelo zgodaj.
Tule je bil frizer žepozabljen, ura pa šele 10.
Transfer do Pirana, je kljub sobotni gneči na cesti minil zelo mirno, tako da ne vem čemu nervoza.. 
Cerkveni obred se je odvil pri minoritih, na civilnega, ki se je dogajal v marcu pa nisem bil vabljen, heheh. Tihomorski otoček, le oni štirje, sonce, veter, pesek, modro polinezijsko morje… No ja, potem pa kdaj drugič, hihih
Sedaj pa jest in pit…
Jaz pa delat!
Belina križnega hodnika…
Nina
Nina in Uroš
Zame prvič na obali, ampak se kmalu spet vračamo. Prva izkušnja je bila izredno zanimiva in zato komaj čakam na ponovitve, saj je Piran nenormalno fotogenično mesto za poroke. Sploh pa da ne omenjam beline minoritskega samostana, kjer se je vse skupaj dogajalo. Izredna izkušnja.
Zadnje čase se skoraj z vsakim, ki ga srečam pogovor obrne v smer naše hrtoline. Večina ki ne pozna ozadja se najprej pozanima čemu ravno hrt, pa kako za vraga smo dobili novega psa, on pa že 60cm plus, pa skoraj 30 kil. “Ja posvojena tekmovalna hrtica je!” je večni [...]
Not logged in