FotoGRAFEK

Morski del dopusta, ki smo ga preživeli v deželi filmskih Indijancev, je za nami.  Za vse načrtovane dejavnosti nam je enostavno zmanjkalo časa, ampak ker bo tokratni dopust poskrbel še za marsikatero delo v teh krajih, bomo vse zamujeno še obilno nadoknadili. Predvsem smo spoznali nekaj pravih ljudi, ki so nam razkazali svojo deželo, delo in načrte za v bodoče…

Spet je malo več fotomaterijala, tako da ne zamerit. Itak pod slikami piše zakaj so našle mesto na blogu.

Starigrad je bil letos že drugič naš začasni dom.

Majo iz Rajne, ki je poskrbel, da je bil tokratni dopust nekaj posebnega. Gre za moža, ki se že od poznih 60-ih ukvarja s turizmom in je hkrati eden od bolj zmogljivih  motorjev lokalne turistične ponudbe.

Ena od njegovih dejavnosti je tudi tole! Več o tem in ostalih idejah bo objavljeno kasneje v reportaži, ki bo poobjavljena tudi tule.

V glavnem pa smo se izležavali!!! Če verjamete… heheh

Če vsi plezajo, …

…, bova pa plezali še midve!

Če Lara uživa umirjeno, je pri Ruby zadeva “rahlo” drugačna.

Norim in norim cel ljubi dan in ne dam mira niti za mizo. Trenutek potem je umetelno ubrisala s klopi in se drla, da je bilo vse nevajene prava groza. Čeprav divje videti, se je mulc že v naslenjem trenutku režal in letal po ulicah Zadra. Mi trije pa za njo…

Sedaj pa je čas, da se vrnem k naslovu objave. Namreč, vse področje okoli Paklenice je bilo od leta 1962 do konca desetletja eno samo filmsko mesto. V mesto je uletela koprodukcijska ekipa (Nemčija, Jugoslavija, Francija,Italija) ki je na filmsko platno prenašala dogodivščine Old Shatterhanda, Winnetouja, Sama Hawkensa in ostalih likov, ki jih je v seriji knjih opisal nesmrtni Karl May. Tedanja Jugoslavija (danes v glavnem Hrvaška) je bila namreč odlična kulisa za ponazoritev divjega zahoda, predvsem pa je bila za lokacijo snemanja odločilnega pomena nizka cena produkcije. Velebit, Paklenica, Tulove grede, kanjon Zrmanje, Plitvice, slapovi Krke, Postojnska jama, Ličko polje so le nekatere od lokacij, ki so nastopale v filmu in kjer sta Pierre Brice (Winnetou) ter Lex Barker (Old Shatterhand) v mojih otroških očeh postala legende za vse večne čase. Predvsem pa mi je globoko v spominu ostal plakat, ki je vabil v kino in kjer se oba glavna junaka ponosno razkazujeta pred veličastno kuliso Tulovih gred, ki nastopajo na uvodni in zgornji fotografiji.

Kanjon reke Zrmanje (v filmu je ta mešanica morja in reke nadomeščala Rio Pecos) posnet z lokacije snemanja, kjer je stala Winnetoujeva filmska vas (pueblo).

Dan prej nas je po kanjonu vozila kar Lara,  :-)

Sam izlet lahko “uživate” takole (ne priporočam) ali pa takole:

Še bolje pa je celo pot po kanjonu preveslati izven turistične sezone, še najbolje jeseni.

Če ste z družino v teh koncih, vam toplo priporočam, da se vročini izognete tako, da se v hladno senco potopine na vstopu v NP Paklenica, se sprehodite skozi s plezarijo proslavljeni kanjon Velike Paklenice, ter nadaljujete po položni in s senco prekriti poti do Lugarnice (kočo oskrbuje uprava NP Paklenica).

20 minut naprej se sicer nahaja še Borisov dom (PD Zadar), kjer pa sem še v tretje doživel razočaranje nad osebjem in ponudbo, tako da vam obisk priporočam le zaradi ljubke koče ali pa morebitnega izhodišča za planinske ture do 1750m (višinske razlike so krepko bolj divje, kot pri večini slovenskih “zaresnih” tur) visoke gore v Velebitu.

Nič, to je bilo to. Kič na koncu pa naj velja kot vabilo v te kraje, kamor se z daljšo reportažo v kratkem spet vrnem.

HOWGH, govoril sem!