FotoGRAFEK

No tole je Frček in tisti s spodnje fotografije je Stane.

Stane je star družinski znanec, ki je ob solidni glasbeni karieri, ogromno časa in sredstev posvetil svojim hobijem. Mislim da se bo strinjal in nič zameril, če rečem, da je bil krepko boljši ribič (30 letje hodil po svetu, da je uresničil svoje sanje in ujel popolnoma vse, kar je imel na spisku želja), kot je bil pevec. Danes pa mu duševni mir ob nočeh, ko se ga izogiba spanec, daje predvsem delo z avio modelčki, ki zahtevajo neprestano skrbno vzdževanje in izboljševanje. Kako huda je ta njegova zadnja “bolezen” mi je bilo čast spoznati ob ogledu njegove delavnice in pravega malega avio hangarja. To ti je predanost.

Med Strahinjem in “mojimi” Dupljami( vasica kjer sem preživel prvih 6 let, krasnega otroštva, ki ti ga lahko podari le podeželje), smo se ustavili ob mini letališču, saj je popoldansko pohajkovanje končevalo. In ker sem malima dvema zagotovil, da gremo gledat modelčke letal, sem bil nemalo vesel, ko sem tam zagledal Staneta.

Stane je Frčka odlepil od tal, jaz pa “zakurblal” 9 posnetkov na sekundo v mojem Nikončku.

Stane je pilotiral, da ju je bilo oba prav veselje gledat.  Svetloba je bila kot naročena, le prezgodnji hlad je pritisnil v trenutku, ko je senca premagala sonce.

Mali štiritakni motorček je “rohnel”, da je bilo veselje. Dim pa je stranski produkt 14€/liter goriva, ki ga kurijo tile strupenčki.

Le kdo bi si ob pogledu mislil, da gre za modelček in ne za pravo letalo.

Stane ga je vozil kamor se mi je zahotelo in iskrice v njegovih očeh, so se začele svetit tudi meni.

No iskrice v očeh so bile po telih posnetkih zamenjane s solzami in migetajočimi fleki, ki so plesali po očeh, heheh. Buljenje skozi 200mm objektiv v smeri sonca, pa vam nekako odsvetujem….  

Zaželela sva si še posnetkov z lepim ozadjem in ni je lepše kulise kot je tale naš Storžič.

Delna slepota od prejšnega motiva je nagajala tudi Stanetu, zato je letalo, počasi obrnil proti pristajališču in začel priprave za pristanek.

Polet se je zaključeval, tako kot je slovo vzela tudi svetloba. Že prej omenjeni čudni mraz, ki je zabelil zadnje dni avgusta in pospremil mularijo v šole in vrtce, je tudi nam dokončno dopovedal, da je čas za odhod domov.

Parkiranje, čiščenje in Frček je šel počivat. Mi pa takoj po ogledu Stanetove zbirke tudi.

Lahko noč, jutri je nov šolski dan…